»Razumite me, ne bom komentiral.«

»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreči se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in internetom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«

»Ne moreš uporabiti tega odra ali vloge, da pokažeš svojo jezo na Hrvaško.«

»Vsekakor je bil eden naših največjih sodobnih piscev, zlasti v televizijskem žanru.«

»Včasih je prišel sam, brez povabila. Imel sem koncert in naenkrat se je pojavil na njem. To so bili časi, ko sem šele začenjal resno koncertirati, on pa je prišel kot velika zvezda, da bi povečal sloves mojega koncerta.«

»boste pa zelo zadovoljni«

»Dragi Rade, ne veš, ne moreš vedeti in nikoli ne boš vedel, koliko si me osrečil s svojim pismom, kakor pravijo: kot da bi me sonce ogrelo!«

»Kaj hočeš povedati? Nič se ne dogaja. Ne vem, o čem govoriš. Izmišljuješ si stvari! Nora si, to se dogaja. Svetujem ti obisk pri psihiatru.«

»Dragi moji prijatelji ... Kar počnejo nekateri portali in novinarji glede knjige Mire Furlan in moje omembe v njej, je cirkus, v katerem nočem sodelovati ...«